Prednost damo zemljiščem na prisojnih, zavetnih legah z dovolj rodovitne zemlje blizu doma!

Najprimernejše zamljišče, kjer nameravamo posaditi nov sadni nasad najprej očistimo robidovja, grmovja, dreves in drugih nezemljinih delov ter kamenja. Razgibano zemljišče poravnamo in izkopljemo vse porobke skupaj z ostanki korenin. To delo opravimo z lahko gradbeno mehanizacijo - minibagrom, ki v primerjavi z velikimi bagri povzroča neznatne poškodbe tal. Nato lahko odvisno od naklona in v dogovoru z vami vkopljemo posebne terase. Te pridejo v poštev, kjer je nagib med 15 in 30% in želimo imeti lažji dostop z delovnimi stroji. Pri tem je pomembno, da terasne police rahlo visijo navznoter ter da imajo tudi vzdolžni padec. Tako je omogočen postopen odtok meteorne vode na eno ali obe strani posamezne police, na kar vpliva dolžina teras in oblika zemljišča. Voda v terasnem nasadu, kot v nobenem drugem sadnem nasadu nasploh, ne sme nikjer zastajati, ker bi se sicer na tistem delu občutljiva drevesa (odvisno od sadne vrste in podlage) lahko hitro posušila ali zastala v rasti.

Zemljiščem z večjim nagibom se je bolje izogniti, razen v primerih, ko s posaditvijo želimo zaščititi območje pred plazenjem ali kadar preprosto nimamo boljše izbire. V takih slučajih posadimo drevesa, ki so cepljena na sejanec. Lahko so to jablane, hruške, češnje ali orehi. Pomembno je le, da je njihov koreninski sistem močan in se čim globje "zasidra" v tla. S tem omogočimo drevesom boljši dostop do vode, ki jo na strmih prisojnih pobočjih pogosto primanjkuje. Nasprotno pa je na vodoravnih močvirnatih zemljiščih gladina podtalnice previsoka in je na takih predelih nujno urediti drenažne odvode v namensko izkopane jarke ali vkopane cevi, preko katerih lahko odvečna voda prosto odteka v potok, reko ali jezero. Tudi takim območjem se je z vidika stroškov pametneje ogniti, a če druge možnosti ni, je vsaka rešitev dobra, konec koncev gre za naložbo v dolgoročno "izsušitev" terena.

Temeljitejšo pripravo zemljišča, kakršna je opisana v prvem odstavku, kot tudi ureditev drenaže lahko opravimo konec pomladi ali poleti, ko je zemlja suha. Hkrati še Izkopljemo sadilne jame. Po potrebi oziroma presoji, nasploh pa če tam sadna drevesa niso še nikoli rasla, vzamemo ustrezno število vzorcev zemlje za kemično analizo tal. Njene rezultate pa upoštevamo pri sajenju jeseni.

Za gostejše intenzivne nasade ali zasebne sadne vrtove, kjer ni drevesnih in drugih ovir, je najustreznejša priprava zemlje jesensko (na težjih tleh) ali spomladansko (na peščenih, prepustnih tleh) 30cm globoko oranje s predhodno pognojitvijo z dobro uležanim hlevskim gnojem. Tja nato spomladi posejemo primerno kulturo za podor, ki jo poleti pokosimo in plitko podorjemo. Sadna drevesca (šibke ali tudi nekoliko bujnejše podlage) zatem v ugodnih vremenskih razmerah posadimo jeseni, pozimi oziroma zgodaj spomladi.

Sajenja sadnih drevesc se moramo lotiti preudarno.

S pripravo na sajenje je treba začeti že avgusta. Najprej si moramo določiti, kje v vrtu bomo namenili prostor za sadno drevo ali več dreves, v kolikor o razporeditvi nismo že prej razmislili. Pri tem upoštevamo, kakšna drevesa želimo imeti in kakšen življenjski prostor bodo potrebovala. Uskladiti je treba naše želje z možnostmi, ki jih imamo.

V kolikor s tem nimate še nobenih izkušenj je najbolje poiskati nasvet. Mi vam pri tem z veseljem pomagamo, saj je pri zasaditvah najpomembnejša izbira pravih sadik.

V dobrih sadjarskih knjigah je o sajenju napisano vse, a le malo ljudi in celo sadjarjev upošteva pravila, ki so za dober začetek rasti mladih dreves zelo pomembna. Marsikdo niti ne pomisli, da bi od izkopa sadilne jame do posaditve čakal cela dva meseca, vendar bi v resnici moralo biti tako. En mesec naj bi se sadilna jama zračila in en mesec zasuta čakala, da se zemlja v njej enakomerno navlaži in nekoliko posede. V praksi nas vremenske razmere jeseni mnogokrat prisilijo, da se izkopi in posaditve opravijo v enem tednu ali še prej.

Pa je že tu konec oktobra in začetek novembra, ko imajo drevesničarji sadike naprodaj. To je hkrati najprimernejši čas za sajenje, če je zemlja ravno prav vlažna. V kolikor je blatna in lepljiva je najbolje toliko počakati, da se vse skupaj osuši. Kupljene sadike medtem lahko počakajo s koreninami zasutimi v mivki ali zelenjavnem vrtu. V predelih z malo sonca in kjer je zemlja težka, je potrebno saditi čim prej. Drugje se lahko ob milih zimah sadi vse do konca marca.

Posajenih drevesc do spomladi praviloma ne obrezujemo, običajno le nekoliko prikrajšamo vrh, če je ta predolg.

Za sajenje drevesc na šibkejših in šibkih podlagah v intenzivnih nasadih, kjer sadimo »pod lopato« ali v brazde so pravila precej bolj ohlapna, prav tako pa je zelo pomembna ustrezna vlažnost zemlje.

Za vse načine cepljenja velja, da je treba cepič in podlago tesno povezati, rane ki nastanejo pa po potrebi zamazati s cepilno smolo!

Osnovno cepljenje opravijo že drevesničarji v drevesnicah, kjer iz generativnih ali vegetativnih sadnih podlag vzgojijo sadne sadike za posaditev in prodajo uporabnikom. S cepljenjem različnih sadnih vrst kot so jablane, hruške, češnje, češplje, orehi, kostanji in drugo, dobimo žlahtne sorte posameznih sadnih vrst. Zaradi velikega števila sort z njim pripadajočimi lastnostmi je pestrost ponudbe res velika in kot taka lahko zadosti potrebe še tako petičnega uporabnika.

Cepljenje, predvsem pa precepljanje v rodnem obdobju nam koristi, ko želimo kake slabe lastnosti popraviti z drugo sorto, ki bo ob danih pogojih in v okolju, kjer raste, kar najbolje uspevala in rodila. Včasih je potrebno poseči po kateri izmed odpornejših sort. Pri jablanah je sort, ki so odpornejše na škrlup precej, zelo okusne take sorte so med novejšimi denimo DISCOVERY, PRIMA, LORD LAMBOURNE, ALKMENE, MACFREE, LIBERTY, FLORINA, TOPAZ, od strejših sort pa LANDSBERŠKA RENETA, GORIŠKA SEVKA, DAMASONSKI oziroma BOSKOPSKI KOSMAČ, CARJEVIČ, KRIVOPECELJ, BAUMANOVA RENETA in še veliko drugih.

Cepljenje lahko izvajamo v času mirovanja od februarja in še nekoliko kasneje nekje do sredine maja ter v času rasti junija in avgusta, ko z najmanjšim možnim posegom dosežemo najboljši učinek. Poleti z okulacijo na »živo« ali avgusta na »speče« oko lahko cepimo predvsem zelo mlada drevesca na začetku njihove rodnosti in prej.

"Požlahtnjevanje" s precepljanjem je nahitrejša pot do kakovostno in količinsko boljšega pridelka!

Podobno kot pri pomlajevanju vitalna sadna drevesa za precepitev močneje znižamo. V jeseni jih je priporočljivo pognojiti s hlevskim gnojem. Že pozimi ali ob prehodu v pomlad požagamo debelejše veje in vrh, nekaj drobnejših pod njimi pa pustimo oziroma jih le malo obrežemo. Kadar precepljamo v razkol, je to najbolje narediti v marcu. Tako cepljenje je primerno predvsem za jablane in hruške. Češnje, slive in češplje je primerneje cepiti nekaj tednov kasneje za lub. Za lub seveda cepimo tudi jablane in hruške, ker tako naredimo manjše rane in se cepljena mesta hitreje zarastejo. Tako cepimo od konca marca (češnje) do sredine maja. Veje in vrh, ki smo jih na grobo znižali že pozimi sedaj samo še toliko skrajšamo, da dobimo gladek rez na najustreznejšem mestu.

Precepljenemu drevesu v naslednjih treh do petih letih skrbno oblikujemo odprto in zračno krošnjo z rezjo in pripogibanjem mladik. Pripogibamo lahko že ob rezi, najbolje je pa to opraviti junija in deloma še julija. Po tem času pa krošnjo le še vzdržujemo z redno rezjo.

V drugem, še bolj pa v tretjem letu po precepljanju nam taka drevesa že lepo zarodijo. Na začetku jih je treba na skromnejših tleh tudi nekoliko izdatneje gnojiti z dušičnimi gnojili. Zelo ustrezen je hlevski gnoj, ki ga pod drevesa potrosimo pozno jeseni. V bogatejših tleh pa zadostuje katerokoli dušično mineralno gnojilo. Tega dodamo spomladi.

Ob tem je treba biti pozoren tudi na to, da na močne podlage, kot so sejanci ali jablanove podlage M11, M16 in podobne ne cepimo bujno rastočih sort (ELSTAR, LIBERTY, RDEČI BOSKOP, MELROSE, MUTSU, ...).

Ob poznavanju rodnega lesa in zakonitosti rasti bo delo opravljeno strokovno!

Prvo delo v sadovnjaku na začetku leta je obrezovanje sadnega drevja in tako imenovana "zimska rez". Ker je v času mirovanja bistveno manj nevarnosti okužbe nekaterih vrst sadnega drevja z bakterijskim hruševim ožigom, bomo najprej obrezali "pečkata" drevesa, torej jabane, hruške in kutine. Najprej obrezujemo starejša sadna drevesa, nato še mlajša in "koščičasta" drevesa (slive, češplje, breskve). V obdobjih milejše klime lahko pečkato sadje obrezujemo vso zimo, še posebej se to koristi za pripravo dreves na precepljanje in pri pomlajevanju.

Kljub številnim vzgojnim oblikam krošenj, ki se med seboj razlikujejo po številu in razporeditvi ogrodnih vej, velja pri njihovi vzgoji nekaj skupnih osnovnih pravil in načel, ki izhajajo iz fizioloških lastnosti sadnega drevja posameznih sadnih vrst. Pri vzgoji krošnje moramo poskrbeti za takšno razporeditev ogrodnih vej, da je prostor, ki ga ima drevo na voljo, kar najbolj izkoriščen. Nikjer ne sme biti nekoristnega praznega prostora, pa tudi ne goščave. Tako ujame drevo s svojim listjem kar največ sončne svetlobe in zato bolje rodi.

Pri tem stremimo ob sodobnih vzgojnih oblikah za tem, da ima krošnja kar največ rodnih vejic. Neproduktivnega lesa, to je debla in ogrodnih vej, pa je v njej le toliko, kolikor je nujno potrebno, da nosijo rodne vejice, na katerih se razvijejo plodovi.

Pod izrazom "poletna rez" razumemo vsakršne rezi, ki ne spadajo k zgoraj opisani zimski rezi. Namen poletne rezi je večplasten, odvisno od sadne vrste, ki jo obrezujemo. Manj pomembna je takšna rez za pečkata drevesa, kjer gre v glavnem za sprostitev na novo obraščenih vrhov in zunanjega dela krošenj ter s tem boljšo osvetlitev in prezračenost notranjosti. Zaredi nevarnosti izbruha hruševega ožiga je treba pri tej rezi biti zelo pazljiv! Pri marelicah in češnjah je to glavna rez in se jo izvede po obiranju. Breskve ob skrbnem namakanju obrezujemo vse poletje, ker je pri njih potrebno zagotoviti dobro obraščanje, sicer v notranjosti krošnje hitro ogolijo. Podobno ravnamo tudi pri kakijih. Orehe pa obrezujemo proti koncu avgusta in septembra.

Obdobje staranja in odmiranja...

V obdobju staranja in odmiranja se postopno zmanjšujeta rodnost in rast drevesa. Veje v notranjosti in spodnjem delu krošnje se začnejo sušiti in odmirati, pridelek pa vpada količinsko in kakovostno. Obdobje rodnosti lahko takim drevesom, predvsem cepljenim na močnih podlagah, kakršne so denimo sejanci pri jablanah, hruškah in tudi češnjah, občutno podaljšamo s tako imenovanim pomlajevanjem - močno rezjo. Vse nastale rane ob rezi moramo premazati z najkvalitetnejšo smolo.

S pomlajevanjem vitalnih starejših dreves lahko takim drevesom v nekaj letih povrnemo rodnost izpred dvajset in več let. Pomembno je, da imajo zdrava debla ter dovolj primernih ogrodnih vej za pomladitev. S tem posegom spodbudimo speče in adventivne brste, da poženejo močne vodene poganjke, ki ob ustrezni negi zarodijo že v dveh do treh letih. V času njihove najbujnejše rasti v juniju in juliju je poganjke potrebno intenzivno pripogibati, v naslednjih dveh letih pa ob pripogibanju tudi ustrezno redčiti, da dobimo "prerojeno" zračno krošnjo. Leto pred načrtovano pomladitvijo ta drevesa dobro pognojimo s hlevskim gnojem in nato ponovno čez dve leti. Kasneje gnojimo zmerno vsakih 5 let.

Za tak poseg se je pametno odločiti, kadar so sorte teh dreves takšne, da smo z njimi zadovoljni. Največkrat gre za stare sorte, ki so nekaterim ljudem še vedno zelo pri srcu, bodisi zaradi trpežnosti, okusnosti, lepih spominov na mladost ali trajnega spomina na umrle starše. S temi drevesi namreč lahko sobivajo tri do štiri generacije v družini.

So pa stare sorte tudi nosilke zgodovinsko selekcioniranih genov, ki se lokalno razlikujejo in so pomembni pri nastajanju najsodobnejših novih sort. To delajo žlahtnitelji. Brez starih sort tega ne bi mogli uspešno početi.

Poleg tega mogočna in negovana sadna drevesa simbolizirajo dežele z bogato sadjarsko tradicijo, kamor spada tudi Slovenija. Skupaj z našo posebnostjo, slovenskim kozolcem, so ta drevesa zelo opazen okras naše krajine a se tega sadjarji še vedno premalo zavedamo. Vse preveč sadnih dreves sameva zanemarjenih in zapuščenih, čakajočih boljše čase...

S posekom nekoristnih ostarelih sadnih dreves do novih rodovitnih površin.

Odstranjevanja ostarelih dreves se lahko lotimo kadarkoli, neglede na letni čas. Bolje je delo opraviti takrat, ko na njih ni listja. Neglede na to pa takšna drevesa v praksi odstranjujemo, kadar nas ne priganjajo druga nujnejša opravila, kot so denimo obrezovanje, precepljanje, sajenje v ugodnih vremenskih razmerah in podobno.

Podiranje dreves je opravilo, ki zahteva strokoven pristop in previdno ravnanje. Varnost je najpomembnejša, zato se poseka lotimo umirjeno. Nevarno območje omejimo z opozorilnimi trakovi, da pri delu ne bi prišlo do nesreče.

Pred posekom se s stranko dogovorimo o nekaterih podrobnostih. Pomembno je vedeti ali se bodo porobki odkopali ali bodo ostali v zemlji. V kolikor naj bi se v naslednjih petih do osmih letih sadilo nov sadni nasad na isto površino ali ledino preoralo v njivo, je potrebno porobke odkopati s kopačem. V tem primeru drevesa najprej postopno žagamo od vrha navzdol tako, da ostane še približno dva metra debla. Ostanek debla s koreninami pa nato izkopljemo s kopačem. Na zelo strmih ali težko dostopnih krajih porobkov običajno ne izkopavamo.

Na skrčene površine lahko na novo posadimo spremenjen sadni nasad ali kar je bolje, površino, kjer so rasla drevesa preorjemo v njivo, da zemlja kako desetletje "počiva". Spremenjen sadni nasad pomeni, da za koščičarji (češnje, višnje, slive, marelice, breskve, nektarine...) sadimo pečkarje (jablane, hruške, našije, nešplje, kutine, kakije...) in obratno koščičarje za pečkarji. Nikakor pa ne ponovno iste sadne vrste, četudi je zemlja deset let počivala.

Kapljično namakanje je preprost, priročen in učinkovit način za zalivanje sadovnjakov.

Najpogosteje se z njim namaka gosto sajene intenzivne sadne nasade, vendar je ta način zalivanja zaradi cenenosti zelo primeren tudi za manjše sadne vrtove. Predvsem v vrtovih, kjer so drevesa posajena v vrstah in je njihova višina do okrog 4m s podobno razdaljo med njimi, se ta način še vedno dobro obnese.

Cevi s kapalkami razporedimo po vrstah in jih priključimo na skupen napajalni vod. Vodni vir je lahko poljuben (meteorne vode iz zbiralnika, potok, reka ali jezero v bližini, vodovod in podobno). Zaželjeno je, da je nivo vodnega vira nekaj metrov nad nasadom. Tako ne potrebujemo dodatne črpalke in nam sistem deluje samodejno. Poraba vode na eno kapalko je odvisno od tlaka vode in velikosti kapalke med 0,5 in 10l/uro.

Pri tem načinu zalivanja je izguba vode z izhlapevanjem minimalna, listi in plodovi ostanejo suhi, zaradi enakomerne razporeditve vode se njihova kakovost izboljša. Poleg tega je možnost pokanja plodov in okužbe s škrlupom manjša. Ker voda namaka le pas pod krošnjami ostanejo medvrstne površine suhe, primerne za delo s stroji.

Kapljično namakanje nam, odvisno od vodnega vira, omogoča tudi natančno doziranje gnojil, ki jih pri zaprtem ventilu najprej raztopimo in premešamo v zbiralniku in nato spustimo v sistem.

V krajih z večjo izpostavljenostjo spomladanskim pozebam je možna in smiselna tudi kombinacija namakalnega in oroševalnega sistema, s katerim v zgodnjih jutranjih urah, ko pritisne mraz, orosimo cvetoča drevesa in jih tako zavarujemo pred pozebo. Za tako rešitev potrebujemo vodno črpalko, da vzpostavimo ustrezno večji tlak vode.

Z nasveti in dogovorom ob ogledu do pravih rešitev!

Mnogokrat se nam dogaja, da smo pri odločitvi za ureditev lastnega sadnega vrta v zadregi. Porajajo se nam številna vprašanja, na katera si ne znamo odgovoriti. Med drugimi tudi vprašanje, kako skrbeti za posajena drevesa, da bodo v prihodnjih letih krasila naš vrt in ne bodo le pozabljene prikazni s katerimi ne vemo kaj bi počeli.

Ljubiteljsko sadjarstvo je zelo dinamična dejavnost, pri kateri se lahko ne le dodobra razgibamo, temveč lahko tudi neizmerno uživamo v razvoju in spreminjanju dreves med letom. Od pomladanskega cvetenja in bujne rasti do poletne in jesenske barvitosti zrelih sadežev omamnega videza in vonja.

Predvsem otroci si ne morejo kaj, da ne bi splezali na obložene češnje in se jih tam do sitega naužili. Podobno velja tudi za drugo sadje, ki dozoreva kasneje - breskve, marelice, hruške...

Iz slepe ulice vam pomagamo mi s koristnimi nasveti in dogovorom z vami. Ni lepšega, kakor s sodelovanjem ustvarjati skupno boljšo prihodnost za nas in prihodnje rodove.